Zgodovina in izrasti Musée de l'Orangerie
Musée de l'Orangerie se nahaja v zahodnem kotičku Tuilerijskega vrta v Parizu, v srcu Francije. Zgradba je bila zgrajena leta 1852, njega pa je zasnoval arhitekt Firmin Bourgeois. Njena prvotna naloga ni bila umetniška, temveč čisto funkcionalna, saj je bila zasnovana kot zimski zavetnik za pomorčkovce. Ta kmetijska potreba je določila prvotno strukturo zgradanja in njegovo globoko povezanost z okolišnimi vrtovi.
V naslednjih desetetjih se je funkcija zgradanja znatno spremenila. Do leta 1922 je bil ta prostor uporabljan za raznolike javne dejavnosti, vključno z glasbenimi koncerti, umetnostnimi razstave, tekmovanji in slikovanjem stožencev. Ta obdobje vsestranskosti je predhodilo prehodu v namensko prostor za ohranjanje impresionističnih in postimpresionističnih del.
Arhitektura zgradanja Musée de l'Orangerie
Ta arhitekturni dragulj je v 19. stoletju zasnoval arhitekt Firmin Bourgeois. Zgrada je bila prvotno mišljena kot funkcionalna hiša za citrusne drevesa Tuilerijskega vrta, zato je bila njegova konstrukcija zasnovana po posebni logiki praktičnosti. Severna stran zgradje ostaja skoraj popolnoma brez oken, da bi rastline zaščitila pred hladnim vetrom, medtem ko ju južna stran s pomočjo strešnih oken opremljena za vstop naravne svetlobe. Ta orientacija omogoča, da notranji prostor izkorišča nenehno in dinamično gibanje sonca skozi dan.
Glavna vhodi na vzhodni in zahodni strani je zasnoval arhitekt Louis Visconti. Ti portali so opozobljeni s stebri, na katerih počivajo trokutični pedimenti, ki jih je vtisal v kamen Charles Gallois-Poignant. Dekorativni elementi teh pedimentov vključujejo rogove obilje, rastline in klase koruze, kar odraža kmetijsko in hortikulturno zgodovino zgradanja. Arhitektura tako ohranja popolno ravnovesje med potrebo po svetlobi in nujnostjo termične zaščite.
Kolekcija impresionizma in postimpresionizma
Kolekcija se osredotoča na razvoj impresionistične in post-impresionistične slikarstva. Vključuje dela umetnikov, kot sta Pierre-Auguste Renoir in Alfred Sisley. Te slike odražajo temeljni premik v smeri zajemanja svetlobe in vzdušja. Muzej v svoji ponudi nudi tudi dela Henrija Rousseauja, čiji slog predstavlja opazno odklonilo od tradicionalnega fokusa gibanja na naturalizem.
Zbirka se razprostira tudi v torej modernističko obdobje z delami Chaïma Soutineja in Mauricea Utrilla. Ti umetniki predstavljajo evolucijo oblike in barve, ki je sledila zgodnji impresionistični dobi. Izbira ponuja vpogled v to, kako so slikarji prešli od proučevanja svetlobe k bolj osebnim, ekspresivnim interpretacijam svojih motivov.
Moderna umetnost v Musée de l'Orangerie
Zbirka se narivno pomika iz impresionistične dobe v razvojna gibanja zgodnjih dvovistotletnih let. Ta izbrana selekcija vključuje dela umetnikov, kot sta Henri Matisse in Pablo Picasso, ki predstavujata ključne premike v obliki in barvi, ki so definirali to obdobje. Prisotnost Amedea Modiglianija v teh galerijah pa ponuja specifično pogled na ekspresivno portretiranje tistega časa.
Muzej v svoji ponudbi nudi tudi dela Paula Gauguina, čiji vpliv je jasno opaziti v evoluciji okoliških del. V zbirki je zastopana tudi Kees van Dongen, kar prispeva k širini sodobnih arhivskih holdingsh. Ti umetniki so smeščeni v prostor, ki poudarja prehod k bolj strukturiranim in eksperimentalnim vizualnim jeziku.
Dragocenosti zbirke Musée de l'Orangerie
V središču celotne zbirke stoji veličastna serija vodnih liliy avtorja Claude Monet. Ta umetniška vizija se razprostira na osmih velikih panelih, od katerih je vsak visok dve metri, kar skupaj predstavlja impresivno dolgino 91 metrov. Razporeditev del je tesno povezana z arhitekturo muzeja, saj so platna postavljena v dveh ovalnih prostorih, ki tvorita simbol nieskončenosti.
Ta instalacija temelji na subtilnem dialogu med platnom in naravno svetlobo, ki jo v prostore vnašajo strešni obroki. Takšen dizajn omogoča, da barve na platnah odzivajo na nenehno spreminjajoče se razmere in vzdušje v vrtovih v Givernyju. Razmerje panelov je zasnovano tako, da obiskovalca popolnoma obkoli in skozi nepremagljivo širino barv ter svetlobe ustvari popolnoma imerzivno okolje.
Med ostalimi izjemnimi deli, ki jih hrani muzej, so:
Glavne pridobitve in donacije
Fundus muzea so v svoji razpoložljivosti močno oblikovali prispevek Paula Guillaumea in njegove wife Domenice. Njuni prizadevanja so pomagala vzpostaviti kolekcijo Walter-Guillaume, ki ostaja osrednji del institucije. Te pridobitve so bile uradno potrdjene skozi specifične prenosove v sredini dvavedletnega stoletja, ko sta bila leta 1959 in 1963 pridobljeni kolekciji Jeana Walterja in Paula Guillaumea.
Te donacije so razširile obseg galerij in združile dela, ki opredeljujejo prehod v modernizem. Sksiaj s temi zbirami muzej hrani tudi izjemna dela Paula Cézanne. Prisotnost teh dragocenosti omogoča neposredno raziskovanje evolucije oblike in barve znotraj stalne kolekcije Musée de l'Orangerie.
Obisk: Kaj si prvi pogledati
Muzej, ki se nahaja v zahodnem kotu Tuilerijskega vrta, zaseda osrednje mesto v Parizu. Leži blizu reke Seine in trga Place de la Concorde. Njegova bližina Louvru in muzeju Musée d'Orsay pomeni, da je to logična postaja za vse tiste, ki sledijo razvojnemu potu moderna slikarstva. Sama zgradba je bila nekoč oranžerija palače Tuileries, zasnovana predvsem zato, da bi citrusnim drevesom zaščitila pred zimskim mrazom.
Večina obiskovalcev si najprej želi ogledati Nymphéas ali lale vodne reke Claude Monet. Ta obsežna dela so smeščena v posvečen prostor v zgornjem nadstropju. Sobe so ovalne oblike in zasnovane tako, da ustvarjajo popolnoma imerzivno okolje. Skozi strešne okna se v prostor vdre naravna svetloba, ki je bila namenjena posnemaniu atmosfere v umetnikovem vrtu v Givernyju. Razporeditev osmih panelov sledi simbolu nieskončnosti, s čimer gledalca popolnoma obkroži in ga vključuje v samo središče scene.
Čeprav je Monet serija za mnoge glavni razlog obiska, muzej v svoji zbirki hrani tudi izjemna dela iz obdobja impresionizma in postimpresionizma. Med drugimi izpostavljena dela so:
