Gradnja in arhitektura
Ta bazilika velja za najpomembnejšo romano-gotsko cerkev v Toskani. Njena struktura odraža dolgo obdobje razvoja; spodnji del romano-gotskega fasadnega dela je bil začet v letu 1350, dokončan pa šele leta 1920. Sama fasada izkazuje značilen videz zahvalj temu, da ji dajejo geometrični vzorci iz bele in zelene marmorastega kamna. Velikih S-oblikovnih volutf je v kotih vsakega pedimenta, kar predstavlja arhitektonsko rešitev za prehod med različnimi nadstropji.
Leon Battista Alberti je zasnoval zgornji del fasade, ki je bil dokončan leta 1470. Ta poseg je v obstoječo gotsko zunanjost vnesel humanistično senzibilnost. V notranjosti bazilika sledi obsežnem načrtu egiptskega križa v obliki črke T. Arhitektura ustvarja dialog med različnimi slogi, kjer visoki rebrasti oboki in polikromirani loki usmerjajo pogled navzgor proti okna clerestorija.
Čimbenine zbirke
V tišini bazilike prostor obvladuje Giotto di Bondone’jev Krst. To delo, ki ga odlikuje tehnika tempera, uporablja jajčni rumenec, da bi doseglji specifično svetlobnost pri prikazovanju telesa in draperij. V bližini se nahaja Masaccio’jeva Trojica, izdelana okoli leta 1425–1427, ki uporablja linearno perspektivo za ustvarjanje globoke iluzije globine, kar odpira okno v sveto, prostorsko dimenzijo. Ta dela ne obstajata le kot zgolj predmeti, temveč kot prisotnosti, ki so oblikovale pot religijske umetnosti.
Stene kapnice Tornabuoni nosijo freske Domenica Ghirlandaia, kjer je umetnikova sposobnost zajema človeškega značaja raz ${\text{vidna}}$ v podrobni portretni sliki. V drugem kotu freska Sandra Botticellija prikazuje sceno rojstva, ki uporabljava mehkobne terakote barve za obdajanje postaci Marije, Jožefa in tjašnega Jezusa v stallišču hlevu. Atmosfera je polna tihe spoštovanja, ki jo podpirajo nežne, tekoče črte, značilne za umetnikov pih.
Kiparske elemente v notranjosti dodajajo taktilno dimenzijo. Marmorski kip Madrone z otrokom avtorja Nino Pisano se nahaja v kaplici Rucellai. Poleg tega je polikromirani leseni kip, datiriran v obdobje okoli let 1410–15, še vedno pomembna prisotnost med številnimi zakladi cerkve. Ti predmeti, skupaj z arhitekturnimi elementi, ustvarjajo neprekinjen dialog med svetim in materialnim.
Zakladi Officina Profumo-Farmaceutica
Nahaja se na ulici Via della Scala 16 v Firencah, Officina Profumo-Farmaceutica di Santa Maria Novella zaseda zgodovinske prostore konventa kompleksa bazilike Santa Maria Novella. To lokacijo je prepoznano kot najstarejšo lekarno na svetu. Njena prisotnost je dokumentirana že leta 1508, čeprav se je javnosti odprla šele leta 1612. Prostor ohranja občutek kontinuitete, ki povezuje sodobno lekarno z njenimi dominikanskimi koreninami.
Zelišča v trgovini so specifična in trajna. Preparati so infuzirani s cvetovami rose, jasmina in ambergrisom. Te dišeče note izhajajo iz tradicije gojenja medicinskih rastlin, kar se je začelo, ko se je Dominikanski red leta 1221 naselil na tem območju. Zrak skozi hodnike lekarne nosi težo te botanične zgodovine.
