Zgodovina in izrasti Woburn Abbey
Woburn Abbey, ki se nahaja na vzhod od vasi Woburn v Bedfordshireju v Angliji, ima rodovnjak, ki sega vse do dvanastega stoletja. Mesto je bilo ustanovljeno kot cistercijanski samostir v letu 1145. Ta monaška obstaja je trajala vse do leta 1538, ko je Henrik VIII razvzel cistercijansko skupnost. Po tej razpustitvi je posest prešla v roke družine Russell. Do leta 1547 je bila posest postala sedež družine Russell in vojdinov Bedforda.
Hiša ostaja sedež družine vojdinov Bedforda. Kot stavba »Grade I« nosi težo svoje dolgotrajne območja bivanja. Mesto se je iz svojih verskih temeljev razvilo v pomembno podeško hišo, ki je svojo prisotnost ohranilo skozi stoletja neprekinjene skrb iste linije.
Arhitektura in razvoj posestija
Fundamenti te veličastne posestije segaže do gradnje, ki jo je podelil William Russell, 1. baron Russell of Thornhaugh. Območje je doživelo ključno preobrazbo okoli leta 1630, ko je Francis Russell, 4. grof Bedford, izvedel prvo pregradnjo gospodinske hiše na miejscu nekdanje samostorske stavbe. To obdobje je vzpostavilo jedro strukture, ki se je razvijala skozi stoletja. Pozneje, med letoma 1787 in 1790, je posestija prejela še dodatne arhitekturne predelave pod vodstvom Henryja Hollanda.
Notranja kompleksnost hiše se odraža v njenih številnih prostorih, ki vključujejo več kot dvajsteset salonov. Ti prostori so preživeli številne spremembe v tlocrehu zgradanja. Po odkritju škujave po drugi światovni vojni se je fizična razmera Woburn Abbey spremenila, polovina zgradanja pa je bila razburana. Kljub tem izgubam preostala struktura še vedno ohranja svojo prisotnost kot sedež družine in rezidenca dukov Bedfordov.
Z umetniškimi zbirkami v Woburn Abbey
Notranjost hiše je nekoč obvile več kot dvajsteset salonov, izmed katerih so nekateri bili popolnoma posvečeni specifičnim zbirkam. Ti prostori so gostili pomembne skupine del Joshua Reynolds, Canaletto in Anthony van Dyck. Prisotnost teh slikarstev nakazuje na izjemno urejeno okolje, kjer je umetnost postala nelasno del samega življenjskega prostora. Razmerje lastništva na tem obsežnem posestovanju je bilo ogromno, saj se je razvijalo dlje od zidov vile in vključevalo tudi kolekcijo tridesetih avtomobilov.
Delo umetnika Canaletto je v teh zbirkah posebej izpostavljeno. Njegove prikazi venetanskih scen prinašajo občutek svetlobe in arhitekturne natančnosti, ki opredeljuje velik del vizualnega značaja posestvja. Ko človek stoji pred temi platnami, se sreča z specifičnim vzdušjem italijanske krajine, ki je bila prenesena v angleško podeželsko okolje. Kolekcija vključuje tudi portrete Anthony van Dyck, katerega čopič z globoko tišino zajema podobnosti tistega obdobja.
- Portret Marguerite, princese Lorraine, 1634 - Anthony van Dyck
- Pogled na Grand Canal od Palazzo Balbi do mostu Rialto, 1730 - Canaletto
- Boaz, 1643 - Rembrandt
- Devica in otrok, 1680 - Bartolomé Esteban Murillo
- Praznik na podeželskem dvorišču v bližini Antverpije - David Teniers the Younger
- V paradu z velikonočnim volom v vasi, 1700 - Abraham van Calraet
Znomeni obiskovalci in zgodovinska uporaba
Svojega bogatega sodobnika in zgodovinske pomembnosti je posest Woburn Abbey gostila številne izpostavljene osebe skozi obdobja, ki so oblikovale zgodovino. V aprilu 1786 sta prostore obiskala John Adams in Thomas Jefferson, čeprav je njuna prisotnost bila del obdobja, ki je bilo zaznamovano predvsem z izjemnim arhitektoničnim in pejzažnim izpopolnjevanjem. Pozneje, v marcu 1939, je Henry Channon opazoval posest in v svojem zapisu zabeležil njeno izjemno urejenost, tik preden se je svet soočil z izbruhom druge światovne vojne.
Med drugo światovno vojno je Woburn Abbey prevzela funkcijo, ki presega njeno naravno vlogo rezidence družinske znamanke. Od leta 1941 je to lokacijo služila kot sedež za Political Warfare Executive. Ta organizacija je svoje londonske pisarne upravljala iz Bush Housea, ki je bil del BBC-ja. Uporaba opuščene, a veličastne Woburn Abbey v tem obdobju odraža dinamične in preoblikovane prioritete države med konfliktom, ki je spremenil obraz celega sveta.
